Po sredini prekrokani noči z Viki, Rodo, Grethen in Digzom smo sklenili, da le to, v isti zasedbi, ponovimo še v petek.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="...veseli profesor..."]
[/caption]
Vmes smo v četrtek skočili na durian (priljubljen sadež), ki sem ga jedel prvič. Tu na Filipinih za durian pravijo, da smrdi kot pekel in je okusen kot nebesa... ob tej metafori se mi je porodilo vprašanje, ki sem ga serviral prisotnim: ali lahko potemtakem sklepamo, da sta hudič in bog v bistvu prijatelja, ker je to očitno njuno skupno delo?... Filipini so zelo verna katoliška dežela zato se v nadaljnjo razpravo in morebitni konflikt nisem spuščal.
[caption id="" align="alignnone" width="216" caption="Mešanica boga in hudiča"]
[/caption]
Petek. Večerja v športnem centru. Hrana odlična (med drugim sem jedel tudi nojev hamburger). Pijača San Miguel Light pivo. Po večerji smo se odpravili po okoliških barih. Seveda s filipinskim "taxijem". Sedaj se že rutinirano in bolj kot ne brez presenečenih pogledov vozim v triciklu.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="prijatelj Manu Pacquiao v športnem centru..."]
[/caption]
Po obisku dveh barov in popitih nekaj steklenicah piva smo se odpravili še na zadnjo lokacijo. Kot že nekajkrat so me tudi tokrat rahlo presenetili. Sam sem bil prepričan da gremo v običajen bar in dokončno utopimo prijeten večer v pivu. Seveda ni bilo tako. Namestili smo se v sobo z udobno sedežno garnituro in televizijo ter zaprli vrata. Moja prva asociacija je bila... no pustimo moje asociacije. Dokler se na mizi ni pojavil katalog z velikim izborom pesmi in mikrofon. Seveda je šlo za tipično karaoke sobo... in deležen sem bil še enega zanimivega načina zabave Filipincev.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="Priprave na nastop"]
[/caption]
Bilo je zelo zabavno še posebej po nekaj dodatnih pivih. Tudi sam sem predstavil svoje pevsko znanje. Že prej sem vedel, da se nastopu ne bom mogel izogniti zato sem intenzivno zlival vase steklenice poguma imenovane San Miguel. Končno je prišel moj trenutek slave. Zapel sem dve zelo znani filipinski pesmi in sicer "Butsiki" in Lupang Hinirang... kakopak z besedili v tagalogščini, kar je dalo mojemu "performensu" dodatno umetniško vrednost. Žal sem ob koncentraciji na nastop pozabil pripraviti fotoaparat, da bi posnel mojo mojstrovino. Zelo sem se trudil in dal od sebe res maksimum (največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča)... izvrstno sem opravil predvsem z delom besedila ki se je glasil: DI,DI,DI,DI... enkrat vmes sem zapel tudi: DE,DE,DE,DE... V filipinščini DE DE pomeni ženske prsi oziroma pravilneje joške. Najbrž sem bil še pod vtisom moje prve asociacije....
Še sedaj ne vem zakaj so prisotni od neukrotljivega smeha skoraj popadali po tleh. Po nekaj urah preživetih v "studiu" smo zapustili oder mojega prvega pevskega nastopa. Ob odhodu sem bil tarča pogledov osebja, ki dela v karaoke baru. Verjetno je moj nastop navdušil tudi njih... večer se je zaključil še z eno zgodnje jutranjo dirko s triciklom po mestu General Santos.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="na prvi pogled ni videti, da se v triciklu lahko pelje 6+1 oseb"]
[/caption]
Naslednji dan sem bil povabljen še na Foam festival. Povabila me je Dr. Mariza, ki je nosilka predmetov ekonomika in finance na STI koliđu, torej je bila to moja prva učna ura. Zabava je bila spet odlična, kar v tako dobri družbi ni težko, tako da sem imel dober razlog, da prespim skoraj celo nedeljo... no, edino nedeljsko opravilo je bilo pranje perila.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="...veseli profesor..."]
[/caption]Vmes smo v četrtek skočili na durian (priljubljen sadež), ki sem ga jedel prvič. Tu na Filipinih za durian pravijo, da smrdi kot pekel in je okusen kot nebesa... ob tej metafori se mi je porodilo vprašanje, ki sem ga serviral prisotnim: ali lahko potemtakem sklepamo, da sta hudič in bog v bistvu prijatelja, ker je to očitno njuno skupno delo?... Filipini so zelo verna katoliška dežela zato se v nadaljnjo razpravo in morebitni konflikt nisem spuščal.
[caption id="" align="alignnone" width="216" caption="Mešanica boga in hudiča"]
[/caption]Petek. Večerja v športnem centru. Hrana odlična (med drugim sem jedel tudi nojev hamburger). Pijača San Miguel Light pivo. Po večerji smo se odpravili po okoliških barih. Seveda s filipinskim "taxijem". Sedaj se že rutinirano in bolj kot ne brez presenečenih pogledov vozim v triciklu.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="prijatelj Manu Pacquiao v športnem centru..."]
[/caption]Po obisku dveh barov in popitih nekaj steklenicah piva smo se odpravili še na zadnjo lokacijo. Kot že nekajkrat so me tudi tokrat rahlo presenetili. Sam sem bil prepričan da gremo v običajen bar in dokončno utopimo prijeten večer v pivu. Seveda ni bilo tako. Namestili smo se v sobo z udobno sedežno garnituro in televizijo ter zaprli vrata. Moja prva asociacija je bila... no pustimo moje asociacije. Dokler se na mizi ni pojavil katalog z velikim izborom pesmi in mikrofon. Seveda je šlo za tipično karaoke sobo... in deležen sem bil še enega zanimivega načina zabave Filipincev.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="Priprave na nastop"]
[/caption]Bilo je zelo zabavno še posebej po nekaj dodatnih pivih. Tudi sam sem predstavil svoje pevsko znanje. Že prej sem vedel, da se nastopu ne bom mogel izogniti zato sem intenzivno zlival vase steklenice poguma imenovane San Miguel. Končno je prišel moj trenutek slave. Zapel sem dve zelo znani filipinski pesmi in sicer "Butsiki" in Lupang Hinirang... kakopak z besedili v tagalogščini, kar je dalo mojemu "performensu" dodatno umetniško vrednost. Žal sem ob koncentraciji na nastop pozabil pripraviti fotoaparat, da bi posnel mojo mojstrovino. Zelo sem se trudil in dal od sebe res maksimum (največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča)... izvrstno sem opravil predvsem z delom besedila ki se je glasil: DI,DI,DI,DI... enkrat vmes sem zapel tudi: DE,DE,DE,DE... V filipinščini DE DE pomeni ženske prsi oziroma pravilneje joške. Najbrž sem bil še pod vtisom moje prve asociacije....
Še sedaj ne vem zakaj so prisotni od neukrotljivega smeha skoraj popadali po tleh. Po nekaj urah preživetih v "studiu" smo zapustili oder mojega prvega pevskega nastopa. Ob odhodu sem bil tarča pogledov osebja, ki dela v karaoke baru. Verjetno je moj nastop navdušil tudi njih... večer se je zaključil še z eno zgodnje jutranjo dirko s triciklom po mestu General Santos.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="na prvi pogled ni videti, da se v triciklu lahko pelje 6+1 oseb"]
[/caption]Naslednji dan sem bil povabljen še na Foam festival. Povabila me je Dr. Mariza, ki je nosilka predmetov ekonomika in finance na STI koliđu, torej je bila to moja prva učna ura. Zabava je bila spet odlična, kar v tako dobri družbi ni težko, tako da sem imel dober razlog, da prespim skoraj celo nedeljo... no, edino nedeljsko opravilo je bilo pranje perila.