Oddelal sem četrtino semestra. Moram priznati, da si nisem predstavljal, da je lahko profesorski poklic tako naporno in težko delo. Šele sedaj vem, kar si kot študent nisem nikoli predstavljal, kaj vse je potrebno opraviti, da je delo profesorja kar se le da kvalitetno.
Kot sem že omenil v enem izmed prejšnjih zapisov učim ekonomiko in finance in sicer 30 študentov zadnjega (četrtega) letnika študija. Moj delovnik poteka ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13.30 do 14.30 (ekonomika) ter od 14.30 do 15.30 (finance). Seveda moram spet študirati snov, ki sem jo "obdelal" že v mojih študijskih letih le da tokrat ni mogoče preskakovati poglavij, češ, saj tega morda ne bo na izpitu. Situacija je popolnoma drugačna. Vso snov je seveda, predno lahko samozavestno pristopim k uri, potrebno preštudirati do potankosti, saj je odgovor "ne vem" eden izmed bolj neprijetnih odgovorov študentom. Seveda ta odgovor ni sramoten,saj ga ni junaka, ki bi "pojedel" vso znanje sveta. Kljub vsemu ne bi bilo prijetno, da bi kot profesor s tem odgovorom operiral pri večini vprašanj.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="moje delovno mesto - zbornica"]
[/caption]
Kljub temu, da predavam "le" šest ur tedensko je moj delavnik ponavadi razpotegnjen od nedelje do petka, saj ponavadi dan pred predavanji študiram snov naslednjih predavanj. Tako, da mi bolj kot ne za popolni odklop ostanejo le sobote. In seveda vedno dobrodošli dnevi, ki se jim reče praznik. V moji prvi eri predavateljstva, so se zgodili štirje dnevi s to cenjeno deklaracijo.
Sicer sem predavateljstvo sedaj že bolj kot ne osvojil in je z vsakim predavanjem lažje in manj stresno. Glede na moje prve ure (predvsem prvo uro) sem s predavanji v zadnjem obdobju zelo zadovoljen in mislim, da so z mano zadovoljni tudi študentje.
Moje predavateljsko razdevičenje je bilo uspešno, saj je bila na sporedu le predstavitev predmetov in potek semestra ter izpitov. Sledili sta prvi resni uri predavateljstva, za kateri sem se poskušal kar najbolje pripraviti. Predvsem za prvo uro ekonomike, saj sem predvideval, da je dobra otvoritev, izjemno pomembna za nadaljno samozavest. Pripravil sem si nebroj zapiskov, opornih točk, splaniral potek ure,... in jo tako suvereno tudi popolnoma zamočil. V že tako izjemni nervozi ob začetku profesorskega poklica sem nekje na sredini ure izgubil kontrolo nad zapiski, opornimi točkami,... tako sem zadnji del predavanj, da sem lahko izpeljal uro do konca, bral snov iz knjige. Mislim, da je bilo to najdaljše pol ure v mojem življenju. Trpel sem resnično hude bolečine. No, k sreči je sledila ura financ, kjer sem snov le naštudiral in si nisem pripravil nobenih pomoči in poteka ure. Bil sem namreč vnaprej prepričan, da bo prva ura ekonomike odlična in bom naslednjo, ko nervoza ne bo več tako zelo prisotna, oddelal sproščeno in z delno improvizacijo. No, kot že rečeno, prva ura je bila polom vendar sem z drugo popravil vtis. Očitno mi leži improvizacija. Sedaj se strategije "naštudiraj in improviziraj" striktno držim, saj mi delo po natanko določenem planu in točkah očitno ne leži.
Da najbrž nisem tako slab predavatelj kažejo tudi kolokviji, saj so jih študentje po večini opravili z dobrim izzidom.
Kot že rečeno, moj razred je sestavljen iz 30 študentov (no toliko jih je uradno na seznamu) zadnjega letnika. Redno jih predavanja obiskuje okrog 23. To je pisana druščina mladine, ki jih imam resnično rad. Človek kaj drugega, kot vzljubiti jih, enostavno ne more. So pa tudi moj prvi in mogoče edini razred študentov, ki sem jih oz. jih bom poučeval zato so seveda pri meni na posebnem mestu. Vsak od njih je zgodba zase in prav vsak od njih ima kakšno svojo značilnost oz. posebnost. Super so. Prav tako so izjemno bistri zato za pravljice nimam veliko maneverskega prostora. Njihovi bistrosti se lahko zahvalim tudi, da me včasih rešijo neprijetne situacije.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="moj najboljši razred"]
[/caption]
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="moj najboljši razred"]
[/caption]
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="moj najboljši razred"]
[/caption]
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="moj najboljši razred"]
[/caption]
Ko sem eno od ur zaključil z računsko nalogo, ki sem jo, najbrž ker je bil to zaključek ure, preštudiral "na hitro" ter jo,ne vem ali tudi napačno, interpretiral z drugačnim postopkom (s sicer pravilnimi rezultati), je bila zadrega neizbežna. Rešila me je študentka, ki je privolila na moje povabilo k reševanju naloge na tablo. Ko sem opazil, da sem sam napravil izračun na popolnoma svoj način (sicer še moram preveriti ali je morda tudi ta pot izračuna pravilna glede na to da sem prišel do popolnoma enakih rezultatov), sem najprej le nemo strmel na tablo, kjer je nalogo reševala študentka, in začel dvomiti v mojo strokovno kompetenco ter ob koncu le samozavestno pohvalil študentko za pravilno rešeno nalogo. Ja človek vedno potrebuje tudi kanček sreče. Sicer pa pot ni le ena poti je vedno več, vse pa vodijo k istemu cilju.
Naslednja prigoda se je zgodila ob začetku enega od predavanj in povzročila nemalo zmede. Bila je snov, ki sem jo sicer naštudiral vendar tik pred začetkom predavanj ugotovil, da podatki in razlaga grafov "malenkost" odstopajo od moje razlage in predstave. Spet sem nemo strmel v knjigo nekaj sekund in sklenil, da obsodim knjigo laganja ter razglasim svojo razlago snovi za pravilno. Šlo je seveda za malenkost tvegano potezo, a k sreči se je po naknadnem preverjanju izkazalo, da sem naredil več kot odličen manever. Takrat sem se tudi sprijaznil, da knjiga (pripravljena snov in potek ur) vsebuje nemalo napak tako, da sedaj že suvereno ne zaupam tej knjigi.
[caption id="" align="alignnone" width="216" caption="grešnici"]
[/caption]
Zanimivo je tudi, da so tu delavci v prosveti izjemno cenjene osebe, kar pri nas po večini že dolgo ne velja več. S tem mislim predvsem s strani učencev, študentov,... In tu si poleg tega, da učiš določene predmete tudi psiholog, podpornik, tolažnik, razsodnik, predlagatelj, itd. Saj študentje pri raznoraznih problemih, dvomih, itd. velikokrat iščejo tolažbo, podporo, pomoč pri svojemu učitelju. Tudi sam sem se že nekajkrat znašel v tej vlogi.
Tudi pravila šole, ki so bolj kot ne stroga in določena, študentje striktno upoštevajo. Sicer nisem podpornik takšnega "omejevalnega" načina, a očitno deluje dobro. Študentje kot tudi profesorji morajo nositi uniforme. Izjema je sreda, ki je pralni dan. Natikači, japonke,... niso dovoljeni, prav tako kakšna kratka oprijeta krilca za študentke (pri tej prepovedi sem bil še posebej ogorčen) oz. kakšna druga oprava, ki bi lahko študente in profesorje moškega spola odvrnile od koncentriranega poslušanja oz. predavanja snovi. Dolgi lasje in uhani pri študentih moškega spola niso dovoljeni.
[caption id="" align="alignnone" width="216" caption="plakat pred vhodom v šolo, ki opozarja na pravila oblačenja..."]
[/caption]
Zame so pravila malenkost prirejena in ne tako stroga, saj svoje uniforme nimam. Za predavanja sem kupil ali dobil določene kose garderobe, tako da ne izstopam preveč iz okvirov šole. Za torek in četrtek, ko pa sem med drugim tudi študent, saj obiskujem predmete računalniškega programiranja, pa je moja uniforma sestavljena iz rjavih ali črnih hlač (jeans ni dovoljen) in normalna majica s kratkimi rokavi, ki je potiskana s šolskimi logotipi in napisi.
[caption id="" align="alignnone" width="216" caption="uniforma za ponedeljek in petek"]
[/caption]
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="uniforma za torek"]
[/caption]
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="uniforma za sredo (pralni dan)"]
[/caption]
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="uniforma za četrtek"]
[/caption]
Kot sem že omenil v enem izmed prejšnjih zapisov učim ekonomiko in finance in sicer 30 študentov zadnjega (četrtega) letnika študija. Moj delovnik poteka ob ponedeljkih, sredah in petkih od 13.30 do 14.30 (ekonomika) ter od 14.30 do 15.30 (finance). Seveda moram spet študirati snov, ki sem jo "obdelal" že v mojih študijskih letih le da tokrat ni mogoče preskakovati poglavij, češ, saj tega morda ne bo na izpitu. Situacija je popolnoma drugačna. Vso snov je seveda, predno lahko samozavestno pristopim k uri, potrebno preštudirati do potankosti, saj je odgovor "ne vem" eden izmed bolj neprijetnih odgovorov študentom. Seveda ta odgovor ni sramoten,saj ga ni junaka, ki bi "pojedel" vso znanje sveta. Kljub vsemu ne bi bilo prijetno, da bi kot profesor s tem odgovorom operiral pri večini vprašanj.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="moje delovno mesto - zbornica"]
[/caption]Kljub temu, da predavam "le" šest ur tedensko je moj delavnik ponavadi razpotegnjen od nedelje do petka, saj ponavadi dan pred predavanji študiram snov naslednjih predavanj. Tako, da mi bolj kot ne za popolni odklop ostanejo le sobote. In seveda vedno dobrodošli dnevi, ki se jim reče praznik. V moji prvi eri predavateljstva, so se zgodili štirje dnevi s to cenjeno deklaracijo.
Sicer sem predavateljstvo sedaj že bolj kot ne osvojil in je z vsakim predavanjem lažje in manj stresno. Glede na moje prve ure (predvsem prvo uro) sem s predavanji v zadnjem obdobju zelo zadovoljen in mislim, da so z mano zadovoljni tudi študentje.
Moje predavateljsko razdevičenje je bilo uspešno, saj je bila na sporedu le predstavitev predmetov in potek semestra ter izpitov. Sledili sta prvi resni uri predavateljstva, za kateri sem se poskušal kar najbolje pripraviti. Predvsem za prvo uro ekonomike, saj sem predvideval, da je dobra otvoritev, izjemno pomembna za nadaljno samozavest. Pripravil sem si nebroj zapiskov, opornih točk, splaniral potek ure,... in jo tako suvereno tudi popolnoma zamočil. V že tako izjemni nervozi ob začetku profesorskega poklica sem nekje na sredini ure izgubil kontrolo nad zapiski, opornimi točkami,... tako sem zadnji del predavanj, da sem lahko izpeljal uro do konca, bral snov iz knjige. Mislim, da je bilo to najdaljše pol ure v mojem življenju. Trpel sem resnično hude bolečine. No, k sreči je sledila ura financ, kjer sem snov le naštudiral in si nisem pripravil nobenih pomoči in poteka ure. Bil sem namreč vnaprej prepričan, da bo prva ura ekonomike odlična in bom naslednjo, ko nervoza ne bo več tako zelo prisotna, oddelal sproščeno in z delno improvizacijo. No, kot že rečeno, prva ura je bila polom vendar sem z drugo popravil vtis. Očitno mi leži improvizacija. Sedaj se strategije "naštudiraj in improviziraj" striktno držim, saj mi delo po natanko določenem planu in točkah očitno ne leži.
Da najbrž nisem tako slab predavatelj kažejo tudi kolokviji, saj so jih študentje po večini opravili z dobrim izzidom.
Kot že rečeno, moj razred je sestavljen iz 30 študentov (no toliko jih je uradno na seznamu) zadnjega letnika. Redno jih predavanja obiskuje okrog 23. To je pisana druščina mladine, ki jih imam resnično rad. Človek kaj drugega, kot vzljubiti jih, enostavno ne more. So pa tudi moj prvi in mogoče edini razred študentov, ki sem jih oz. jih bom poučeval zato so seveda pri meni na posebnem mestu. Vsak od njih je zgodba zase in prav vsak od njih ima kakšno svojo značilnost oz. posebnost. Super so. Prav tako so izjemno bistri zato za pravljice nimam veliko maneverskega prostora. Njihovi bistrosti se lahko zahvalim tudi, da me včasih rešijo neprijetne situacije.
[caption id="" align="alignnone" width="288" caption="moj najboljši razred"]
[/caption][caption id="" align="alignnone" width="288" caption="moj najboljši razred"]
[/caption][caption id="" align="alignnone" width="288" caption="moj najboljši razred"]
[/caption][caption id="" align="alignnone" width="288" caption="moj najboljši razred"]
[/caption]Ko sem eno od ur zaključil z računsko nalogo, ki sem jo, najbrž ker je bil to zaključek ure, preštudiral "na hitro" ter jo,ne vem ali tudi napačno, interpretiral z drugačnim postopkom (s sicer pravilnimi rezultati), je bila zadrega neizbežna. Rešila me je študentka, ki je privolila na moje povabilo k reševanju naloge na tablo. Ko sem opazil, da sem sam napravil izračun na popolnoma svoj način (sicer še moram preveriti ali je morda tudi ta pot izračuna pravilna glede na to da sem prišel do popolnoma enakih rezultatov), sem najprej le nemo strmel na tablo, kjer je nalogo reševala študentka, in začel dvomiti v mojo strokovno kompetenco ter ob koncu le samozavestno pohvalil študentko za pravilno rešeno nalogo. Ja človek vedno potrebuje tudi kanček sreče. Sicer pa pot ni le ena poti je vedno več, vse pa vodijo k istemu cilju.
Naslednja prigoda se je zgodila ob začetku enega od predavanj in povzročila nemalo zmede. Bila je snov, ki sem jo sicer naštudiral vendar tik pred začetkom predavanj ugotovil, da podatki in razlaga grafov "malenkost" odstopajo od moje razlage in predstave. Spet sem nemo strmel v knjigo nekaj sekund in sklenil, da obsodim knjigo laganja ter razglasim svojo razlago snovi za pravilno. Šlo je seveda za malenkost tvegano potezo, a k sreči se je po naknadnem preverjanju izkazalo, da sem naredil več kot odličen manever. Takrat sem se tudi sprijaznil, da knjiga (pripravljena snov in potek ur) vsebuje nemalo napak tako, da sedaj že suvereno ne zaupam tej knjigi.
[caption id="" align="alignnone" width="216" caption="grešnici"]
[/caption]Zanimivo je tudi, da so tu delavci v prosveti izjemno cenjene osebe, kar pri nas po večini že dolgo ne velja več. S tem mislim predvsem s strani učencev, študentov,... In tu si poleg tega, da učiš določene predmete tudi psiholog, podpornik, tolažnik, razsodnik, predlagatelj, itd. Saj študentje pri raznoraznih problemih, dvomih, itd. velikokrat iščejo tolažbo, podporo, pomoč pri svojemu učitelju. Tudi sam sem se že nekajkrat znašel v tej vlogi.
Tudi pravila šole, ki so bolj kot ne stroga in določena, študentje striktno upoštevajo. Sicer nisem podpornik takšnega "omejevalnega" načina, a očitno deluje dobro. Študentje kot tudi profesorji morajo nositi uniforme. Izjema je sreda, ki je pralni dan. Natikači, japonke,... niso dovoljeni, prav tako kakšna kratka oprijeta krilca za študentke (pri tej prepovedi sem bil še posebej ogorčen) oz. kakšna druga oprava, ki bi lahko študente in profesorje moškega spola odvrnile od koncentriranega poslušanja oz. predavanja snovi. Dolgi lasje in uhani pri študentih moškega spola niso dovoljeni.
[caption id="" align="alignnone" width="216" caption="plakat pred vhodom v šolo, ki opozarja na pravila oblačenja..."]
[/caption]Zame so pravila malenkost prirejena in ne tako stroga, saj svoje uniforme nimam. Za predavanja sem kupil ali dobil določene kose garderobe, tako da ne izstopam preveč iz okvirov šole. Za torek in četrtek, ko pa sem med drugim tudi študent, saj obiskujem predmete računalniškega programiranja, pa je moja uniforma sestavljena iz rjavih ali črnih hlač (jeans ni dovoljen) in normalna majica s kratkimi rokavi, ki je potiskana s šolskimi logotipi in napisi.
[caption id="" align="alignnone" width="216" caption="uniforma za ponedeljek in petek"]
[/caption][caption id="" align="alignnone" width="288" caption="uniforma za torek"]
[/caption][caption id="" align="alignnone" width="288" caption="uniforma za sredo (pralni dan)"]
[/caption][caption id="" align="alignnone" width="288" caption="uniforma za četrtek"]
[/caption]